V delovnih organizacijah in podjetjih pisno komuniciranje predstavlja hrbtenico sporočanja. Pri tem ne mislimo zgolj na poslovno korespondenco v ožjem smislu: uradne dopise, ponudbe, povpraševanja in podobno, temveč tudi sporočanje in komuniciranje med sodelavci.
Digitalne tehnologije so v zadnjih desetletjih omogočile specifičen prostor in načine komunikacije med zaposlenimi znotraj organizacije in med podjetjem ter zunanjim okoljem. Nekatere navade in običaje smo v digitalnem prostoru prevzeli iz starih, analognih komunikacijskih časov, nekatere druge značilnosti pa so tipično novodobne. Obvladovati moramo oboje. Praksa tudi kaže, da največ nesporazumov in zastojev v delovnih procesih nastaja ravno zaradi slabe notranje komunikacije. Večina podjetij bolje obvlada poslovno korespondenco s strankami in poslovnimi partnerji, kakor sporočanje med zaposlenimi.
Prevladujoča je elektronska pošta
Morda najbolj tipičen primer je elektronska pošta (e-mail), ki spada med najstarejše načine digitalne komunikacije, še vedno pa je zelo pogosta, v mnogih podjetjih tudi prevladujoča oblika. Elektronska pošta je v najčistejši obliki prevzela značilnosti »papirnatih« oblik komunikacije in jo prenesla v digitalni svet. Dobro je torej, da v e-pošti upoštevamo vsa pravopisna in oblikovna pravila, obenem pa imamo v mislih prejemnike naših sporočil. Slovnična pravila pisanja so morda večkrat videti, kot da so sama sebi namen. Pravila bistveno pripomorejo k preglednosti, nedvoumnosti in slogu pisanja. Čeprav pišemo sodelavcu v sosednjo pisarno, bomo uporabljali veliko začetnico in osnovna, najbolj pogosta ločila (vejico, piko, vprašaj) ob tem pa uporabljali preprost, razumljiv in nedvoumen jezik.
Več o pravilni komunikaciji preko e-mail pošte na m je v prvi številki revije Internet zaupal Igor Ambrožič, medijski komunikolog in TV režiser
